Ne počutim se dobro, za to bom vzela vitamin c

Po celem tednu v službi, se danes počutim čisto izžeta. Ne vem, ali se me kaj loteva, ali sem samo izčrpana. Razmišljam, da bi vzela vitamin c, mogoče mi da dodatne energije.

Doma iščem in iščem, po vseh predalih, toaletnih torbicah, v škatli, kjer imamo po navadi zdravila, a nikjer ne najdem vitamin c tablet. Res, da poredko uporabljam tovrstne dodatke, a mislim, da bi vitamin c tableti še morali imeti, saj sem jih kupila začetek zime, čisto tako, za vsak slučaj, ko sem se enega dne tudi počutila malo bolj izčrpano.

Po neuspešnem iskanju in pregledu celotnega stanovanja sem se odločila, da le skočim do lekarne, po vitamin c tablete. K sreči imam manjšo lekarno čisto blizu doma, tako da sem se do nje odpravila kar peš. 

Po pravici povedano, sploh ne vem, kje sem dobila moč in voljo, da se odpravim iz stanovanja. Ko sem prišla do lekarne, sem opazila, da je velika gneča, saj je zunaj čakalo še najmanj 5 ljudi. Ni mi preostalo drugega, kot da sem se postavila tudi sama v kolono. Komaj sem še stala na nogah. Po 15 minutah sem le prišla na vrsto in farmacevtki povedala, da potrebujem vitamin c, da me malo dvigne. Prijazna farmacevtka me je pogledala in priporočala nove tablete, ki poleg vitamin c vsebujejo tudi druge zdravilne učinke, tako za vsak slučaj, če se me kaj loteva, da mi dvigne malo odpornost.

Mislim, da me je farmacevtka kar dobro prebrala. Vzela sem svoj vitamin c in kolikor hitro je bilo možno, odšla proti domu. Doma sem si skuhala topel čaj, vzela tableto in šla počivat. V hipu sem zaspala in se res odpočila. Zbudila sem se zvečer, počutje je bilo boljše, ne vem ali zato, ker sem vzela vitamin c ali zato, ker sem se odpočila. V vsakem primeru sem bila vesela, da sem bolje.

Rezervacija v hotelu in večerna savna

Kar nekaj časa potrebujemo, da se dobimo skupaj in tokrat nam je ponovno uspelo. Tokrat smo se šle razvajat v hotel. Lahko samo rečem, da nam je savna še kako popestrila dan. Prišle smo v hotel okoli 15ure in se tako namestile v sobi. 

Prvo kar smo naredile smo v miru spile kavo. Uživanje se je začelo!

Šle smo na sprehod, da smo spoznale kraj, v katerem smo rezervirale hotel, a smo toliko klepetale, da mesta skoraj nismo videle. Ko smo se vrnile v hotel, nas je čakala savna, ker smo že prej vedele, da ima ta hotel lepe savne. Seveda smo se hitro uredile in šle. 

Problem je nastal, da v savni nismo mogle biti tiho, ker smo si imele toliko za povedati, kar pa ni vsem odgovarjalo. Seveda smo se tega zavedele in smo skušale biti čim bolj tiho, ampak nam ni uspelo, kaj hitro smo spet bile preglasne, pa še savna prostori so odmevali. Na kar je k nam stopil možakar, prelepe postave in namesto da bi poslušale, kako se krega na nas, smo ga opazovale, kako je lep. Ko se je obrnil, smo se vse tri samo pogledale in vedele smo, da isto razmišljamo. 

Seveda je savna prostor, kjer moraš biti tiho, a tokrat me tega nismo mogle upoštevati. Enostavno smo se pogovarjale in smejale. Na koncu so se vsi sprijaznili in nas niti niso več tako grdo gledali, ker smo jim očitno bile zanimive in smešne. Ker me smo se tako nasmejale, da še dolgo ne. 

Tokrat je bila savna za nas tri družabni prostor, kjer smo uživale in se imele fajn. Tudi me smo se zavedale, da je savna prostor, kjer si večina časa tiho, a smo tudi vedele, da smo plačale hotel in da želimo uživati. Nismo se dale motiti, edina možnost je bila, da bi prišel uslužbenec in nam rekel, da moramo ven. 

Lešniki, ki so doma očiščeni in praženi, so mi najboljši

Danes lahko v trgovini kupimo skoraj da vse. Od hrane in pijače, do oblek, orodja, rastlin in ustvarjalnega materiala. Včasih pa je bilo na voljo, kar se je pridelalo doma, pripravilo se je ozimnico, nabrali so se lešniki, orehi, shranilo meso, zelenjavo … da je bilo za čez celo leto.

Spomnim se, bilo je kakšna tri leta nazaj, ko sem bila na obisku pri babici. Babi mi je za malico prinesla prigrizek. Vmes so bili lešniki in sveže narezano jabolko na krhlje. Jabolka so bila odlična, saj so bila domača. Pa še ko ti jih babi nareže na krhlje in te malo pocrklja, je to neprecenljivo. Ko pa so prišli na vrsto lešniki, so moje brbončice kar zaigrale. Kaj tako dobrega in slastnega še nisem poskusila. Babico sem vprašala, kje je kupila tako dobre lešnike, saj vem, da jih ona nima kje na kmetiji, da bi lahko bili domači. Babi se je nasmejala in povedala, da ji je te odlične lešnike prinesla prijateljica Cvetka, ki ima vikend na vrhu vasi. Oni imajo ograjeno parcelo z lešniki in jih vsako leto veliko nabere. Ampak da so tako čudoviti, sem se čudila. Nato mi je babi razložila, da Cvetka najprej stre lešnike, tako kot mi vsako leto orehe, nato jih malo posuši, saj imajo sveži lešniki čisto drugačen okus. Ko konča z opravilom, pa jih spraži v pečici, da postanejo tako prijetnega okusa.

Kar veliko dela je, če se lešniki pripravijo doma. Najprej jih moreš veliko imeti, pa veliko nabrati, pa streti in spražiti. Zato vem, zakaj so cene v trgovini nekoliko višje, ampak proti domačim, praženim lešnikom, se ne more nič primerjati. Ti so res najboljši, kar sem jih kdaj jedla. Zato sem naslednjič, ko sem videla teto Cvetko, pohvalila njeno delo in se ji zahvalila za odlične lešnike. Po tihem sem upala, da bodo lešniki še kdaj prišli do babice.

Kako je sestavljena cena elektrike

Cena elektrike vključuje tudi končni znesek, ki ga navadno najprej preverite na položnici. Če pa bi vas vprašali, iz česa je cena za elektriko sestavljena, pa nam na to vprašanje najverjetneje ne bi zmogli odgovoriti v celoti. Prav tako ne veste, kaj vse se skriva na položnici za električno energijo.

Lahko torej rečemo, da je cena elektrike samo ena od vrednosti na vašem računu. Do končnega zneska na položnici vsekakor pripomorejo še druge postavke. V roke lahko že sedaj vzamete eno od položnic ter preverite, katere postavke vključuje položnica.

Postavke, ki jih vključuje položnica za plačilo elektrike

Na položnici za električni račun je navedenih kar nekaj postavk. Te se skupaj seštejejo v končni znesek za plačilo. Te postavke so dejanska cena elektrike, omrežnina, prispevki, ki jih določi država, trošarina ter še morebitni drugi stroški.

Prva in tudi ključna postavka na vašem računu je torej cena elektrike. Zavedati se morate, da ta nikakor ni enaka končnemu znesku vašega računa. Gre namreč samo za eno od postavk na njem. In kaj pravzaprav vključuje cena električne energije? To je cena energenta, ki se na trgu oblikuje prosto. Ceno določi dobavitelj električne energije. Ta jo lahko ponuja po redni ali po akcijski ceni elektrike.

Omrežnina ni del dejanske cene elektrike

Ugotovili smo, da je cena elektrike na vaši položnici le ena od postavk. Omrežnina je na primer prva od postavk na položnici, ki pa ne predstavlja dejanske cene elektrike. Znesek, ki se skriva pod to postavko, je namenjen za delovanje distribucijskega operaterja, za dejavnosti sistemskega operaterja ter stroškov sistemskih storitev in za pokrivanje stroškov delovanje Agencije za energijo.

Cena omrežnine je sestavljena iz cene za obračunsko moč v kilovatih ter iz cene za omrežnino. Slednja se obračuna za vsako porabljeno kilovatno uro elektrike.

Sedaj vam je nekoliko jasneje, kako je sestavljena cena elektrike.

Spet so moderni plašči in jaz jih naravnost obožujem

Kako sem bila vesela, ko sem po izložbah trgovin z oblačili videla, da so spet prišli nazaj plašči, ki sem jih vedno imela rada. Nekaj plaščev sem imela še v omari, druge pa sem odnesla na podstrešje in spet je prišel čas, da sem šla na podstrešje po stare plašče, ki mi bodo prišli prav.

Saj za moj okus so sedaj plašči slabše kvalitete, kot pa jih imam jaz, ko sem jih kupila kar nekaj let nazaj. Enega mi je dala še moja stara mama in je prav lep. Najbolj mi je lepa barva, ki se preliva in je krasne zelene barve. 

Tisti dan, ko sem videla, da so spet v modni plašči, sem se odločila, da si bom doma ustvarila nekaj novih modnih stilov. To sem imela najraje, da sem si naredila stile za naprej, tako sem zjutraj že vedela, kaj bom oblekla. Včasih sem oblekla kaj drugega, včasih pa res nisem imela volje niti ideje in zato so mi te ideje od prej še kako prav prišle. 

Vedno mi je bilo lepo, ko sem odprla omaro in imela sestavljenih nekaj stilov, tako elegantnih, kot tudi športnih. Posebej prav so mi prišli športni stili preko vikenda, ko smo se, kot družina kam odpravljali in so me pri oblačenju potrebovali vsi drugi. Tako sem imela sestavljen stil, ki sem ga potegnila iz omare in bila pripravljena v minuti. To so bili dnevi ko so na vrsto prišli plašči, posebej pomlad in jesen. 

Nisem človek, ki bi kupovala veliko novih oblačil, ker se zavedam, da imam doma marsikaj lepega. Tako si rada pogledam izložbe in potem vidim, kaj je moderno in nato prvo pogledam v omare in potem grem v nakup, če si še kaj posebej želim. Po navadi pa kaj dokupim, plašči so doma, ne pa da bi si kupila vse na novo od kolekcije do kolekcije.

Igrate kdaj igre na srečo in imate srečo?

Sam verjamem, da ima nekdo več sreče kot pa drugi. Sam se imam za srečnega človeka, hvaležen sem za vse, kar mi dobrega prinese življenje in tudi sam kdaj probam, koliko sreče imam in igram igre na srečo, ki mi včasih prinesejo kakšen evro.

Ja, nisem brez sreče, bi lahko rekel, moje življenje je lepo, prav ponosen sem nase, da sem takšen človek, kot sem. V meni ni sovraštva, kot ga imajo nekateri, jaz nikoli ne vzamem nečesa, kar pripada nekomu. Tako sem se odločil, da bom vsak teden igral igre na srečo, tisto srečko naj cenejšo.

Kajti prepričan sem, če imaš srečo, potem sreča pride v majhnih stvareh, tako ne rabim igre na srečo, ki stanejo veliko, sam izberem igre na  srečo, ki so najcenejše. O tem sem prepričan, če imaš srečo, jo imaš.

Velikokrat sem že zadel, nič kaj velike, a sem. Meni igre na srečo gredo, to vedo tudi moji družinski člani, kajti vedno, ko so igre na srečo, rečejo, da naj igram jaz, ker imam srečo. No, pa po vsej verjetnosti imajo tudi prav. Moje življenje je preprosto, brez načrtov, brez spletk in razmišljanja v daljno prihodnost. Raje živim iz dneva v dan, vse kar se zavedam, je to, da moram imeti denarne prihranke, ker se stvari hitro obrnejo in da moram živeti polno življenje. Mogoče pa mi igre na srečo prinesejo še več denarja in tako ne bom rabil vsak mesec dajati stran od svoje plače.

Ljudje bi morali živeti bolj sproščeno, definitivno pa bi morali manj klepetati in tuhtati. Življenja ne moreš planirati veliko vnaprej, kajti ni odvisno samo od tebe. Tako, da tega bi se mogli zavedati. Dober človek najlepše živi, če pa zraven igra še igre na srečo in zadane, pa še toliko lepše.…

Pergole za lepše življenje v hiši

Spominjam se sebe, da sem si samo želela imeti svoj skromen dom. Nisem želela razkošja, prestižne pergole, moderne kuhinje in dnevne sobe, bazen pred hišo. Videla sem takšne hiše, a sem bila prepričana, da jaz tega nikoli ne bom imela. Tako sva si z fantom zgradila majhno skromno hiško in tako zapravila vse prihranke in zraven imela še velik kredit. Žal ni bilo moderne pergole na terasi ali bazena pred hišo. Leta so minevala, srečno sva živela v tej hiški.

Lepo sva se razumela, moj fant je še naprej delal in delal, tako da sva na koncu kupila zemljo na morju in prišla tako daleč, da sva na morju zgradila moderno hišo, kjer ni manjkalo tudi pergole in bazena. Življenje se nama je obrnilo na glavo, sedaj sva midva živela tisti prestiž, katerega sva vedno opazovala samo od daleč. Včasih se sprašujem, kako to, da sva to zmogla, le kdo nama je pomagal. Prepričana sem, da imava angela varuha, da nama je to omogočil, kajti to je neverjetno, da nekdo iz čiste nule pride do takšnega bogastva. Nekaterim lahko uspe, midva sva dokaz. Ko se je gradila moderna hiša, ko sva si ogledovala pergole, pogovarjala kako velik bazen si želiva, sem jaz včasih mislila, da se mi sanja.

Danes sva stara 50 let in imava vse. Če bi me nekdo vprašal, če bi še enkrat šla po isti poti, bi mu odgovorila z da, samo ko bi le leta šla nazaj in ne naprej, da bi kot mlada lahko doživela to bogatijo in z možgani, ki jih imaš pri 50 letih. Tako prestižne tende, kot jo imava sedaj midva nima marsikdo, tako modernega bazena tudi ne. Vesela pa sem, da bomo moji otroci, takšno življenje lahko uživali prej, kot pa sva ga lahko midva. Vse je za nekaj prav. Jaz pa ne dam svoje pergole, kjer vsak dan preživim kar nekaj časa in uživam ob svojih hobijih.…

Če hočete lep pogled, je maskara ključnega pomena

Ni vsaka ženska vešča ličenja in nekaterim to gre lahko od rok, nekatere pa niso ravno navdušene nad tem, da bi se lepo namazale. Jaz sem človek, ki se mi vedno mudi in kadarkoli sem se trudila z bolj posebnim make upom sem bila na koncu razočarana, mene rešuje maskara, ker sem nad senčenjem in črtami pri očesu enostavno obupala. 

Nekaj časa sem se trudila, včasih sem si vzela čas popoldan samo zato, da bi se namazala perfektno, a nisem človek za to. Vedno je bila maskara Xtremelashes tista, ki je naredila moje oči lepe in tako sem sklenila, da se ne mučim več. Ja, ko sem spet videla prelepo namazano prijateljico, sem hotela ponovno poskusiti, a me je želja hitro minila, ko sem se spomnila, kako nisem izpadla dobro. Je pa res, da sem se odločila, da ne bom šparala pri maskari, ampak si bom izbrala zase najboljšo maskaro, kar jih je. 

Moja najboljša maskara Xtremelashes mora biti:

  • Ne vodoodporna,
  • Temno rjava,
  • Za podaljševanje.

Našla sem svojo dobro maskaro, seveda ni bila poceni, a s tem, da ne potrebujem ničesar drugega, mi to sploh ni bil problem. Včasih mi maskara zdrži dva cela meseca, če pa jo res uporabljam vsak dan, pa si jo privoščim enkrat na mesec. Res so velike razlike v kakovosti maskar, človek ne more verjeti. Enkrat je ena maskara bila zelo popularna in sem se odločila, da si jo kupim. Kako sem jaz bila razočarana, kajti bila je res slaba, moja maskara je res zakon in sedaj me ne prepriča nihče več, da si kupim katero drugo, edino, ali bo ta firma izdelala novo. Sedaj sem se nanjo navadila, moje trepalnice so res lepe, prav nič jih ne zlepi, naredi prelep volumen, takšna maskara Xtremelashes je vredna svojega denarja. Mene ne prepriča nobena druga več. 

Dobra delovna obutev in moji poletni pohodi po hribih

Tokrat sem se odločil, da poletja ne bom prelenaril, ampak bom predvsem aktiven. Imel sem službo, kjer je bila potrebna delovna obutev in to nam je podjetje vedno podarilo. Ko sem začel razmišljati, da potrebujem pohodno obutev, sem se spomnil, da je moja delovna obutev res dobra in kvalitetna in da je sigurno boljša, kot pa bi si jaz sedaj kupil pohodno novo obutev, tako sem se odločil, da mi bo prav prišla službena delovna obutev in da ne bom kupoval nove, ker sem te obutve navajen.

Vedel sem, da je najslabše imeti čisto novo obutev in potem z njo hoditi več ur, jaz pa sem imel namen prehoditi veliko hribov in nova obutev bi me lahko ožulila. Še enkrat sem šel pogledat, kašna je moja delovna obutev, če je primerna za v hribe, predvsem kakšne ima podplate in videl sem, da so čisto v redu.

Bil sem vesel, ker nisem potreboval kupovati nove obutve, tako sem prihranil nekaj denarja, da sem si lahko kupil dobre pohodne hlače in jakno, kar še nisem imel, ker nisem ravno veliko hodil po hribih. Sedaj pa sem prav čutil, da bi rad hodil čim več. Preveč kilogramov se mi je nabralo in ker nimam rad teka, sem vedel, da bo ure in ure hoje v hribe obrodilo sadove, da bom shujšal. Preko poletja z pohodi na hribe sem shujšal 11 kilogramov, ja prav ste slišali, toliko sem shujšal in moja delovna obutev je bila čisto znošena, kar malo mi je bilo nerodno v službi, ker se je videlo, da sem obutev uporabljal v privatnem času.  

Imel sem res lepo poletje, največ pa mi je pomenilo, da sem shujšal, delovna obutev se je dobro odnesla. Sedaj vem, katera je dobra obutev in predvsem katera mi odgovarja, da bom vedel za naprej.

Prodaja starega stanovanja in zelo kvalitetno rabljeno pohištvo

Odločitev je padla, stanovanje mojega očeta bom prodal, ker imam z njim same stroške in skoraj nikoli ne hodim tja. Dobro sem premislil vse skupaj, ni mi bilo lahko, notri je bilo rabljeno pohištvo, ki je bilo zelo kvalitetno, to je pohištvo, ki je bilo staro vrsto let in še vedno zelo lepo ohranjeno.

Ker sem stanovanje prodal prazno, sem rabljeno pohištvo moral izprazniti, doma sem imel eno veliko garažo, tako sem se odločil, da vse skupaj pripeljem k sebi domov. En dan sem najel selitveno službo in vse so mi pripeljali in zložili doma. Tako sem mislil, da bom rabljeno pohištvo obdržal, potem pa, ko sem vsak dan hodil mimo in ga gledal, je zame bilo preveč boleče, tako da sem se odločil, da bom naokoli vprašal, če kdo kaj potrebuje in rabljeno pohištvo podaril.

Kar nekaj ljudi se je javilo takoj, sosedje so prišli pogledat in si odnesli kar nekaj stvari, vsi so videli, kako kvalitetno je to rabljeno pohištvo in tako vsak vzel nekaj, v nekaj dneh sem imel le še rabljeno pohištvo od kuhinje. Potem pa se je našel en mlad fant, ki si je ravno urejal podstrešno stanovanje in mu je ta kuhinja prišla še kako prav. Za rabljeno pohištvo nisem želel čisto nič denarja, to so vsi bili moji sosedje, znanci, prijatelji. Tako je vse šlo. Ko sem res dal zadnji kos pohištva, sem bil zelo žalosten, kako vse kar imamo, ko nas več ni lahko v trenutku izgine. Ta občutek nosim še danes v srcu in od takrat naprej gledam na stvari čisto drugače, kot pa sem pred tem. Ja, rabljeno pohištvo mojih staršev me je spremenilo, postal sem bolj odprt človek, več stvari se lotim in ne prestrašim se več novih planov, novih idej, ker vem, da je potrebno čimbolj živeti.