Lešniki, ki so doma očiščeni in praženi, so mi najboljši

Danes lahko v trgovini kupimo skoraj da vse. Od hrane in pijače, do oblek, orodja, rastlin in ustvarjalnega materiala. Včasih pa je bilo na voljo, kar se je pridelalo doma, pripravilo se je ozimnico, nabrali so se lešniki, orehi, shranilo meso, zelenjavo … da je bilo za čez celo leto.

Spomnim se, bilo je kakšna tri leta nazaj, ko sem bila na obisku pri babici. Babi mi je za malico prinesla prigrizek. Vmes so bili lešniki in sveže narezano jabolko na krhlje. Jabolka so bila odlična, saj so bila domača. Pa še ko ti jih babi nareže na krhlje in te malo pocrklja, je to neprecenljivo. Ko pa so prišli na vrsto lešniki, so moje brbončice kar zaigrale. Kaj tako dobrega in slastnega še nisem poskusila. Babico sem vprašala, kje je kupila tako dobre lešnike, saj vem, da jih ona nima kje na kmetiji, da bi lahko bili domači. Babi se je nasmejala in povedala, da ji je te odlične lešnike prinesla prijateljica Cvetka, ki ima vikend na vrhu vasi. Oni imajo ograjeno parcelo z lešniki in jih vsako leto veliko nabere. Ampak da so tako čudoviti, sem se čudila. Nato mi je babi razložila, da Cvetka najprej stre lešnike, tako kot mi vsako leto orehe, nato jih malo posuši, saj imajo sveži lešniki čisto drugačen okus. Ko konča z opravilom, pa jih spraži v pečici, da postanejo tako prijetnega okusa.

Kar veliko dela je, če se lešniki pripravijo doma. Najprej jih moreš veliko imeti, pa veliko nabrati, pa streti in spražiti. Zato vem, zakaj so cene v trgovini nekoliko višje, ampak proti domačim, praženim lešnikom, se ne more nič primerjati. Ti so res najboljši, kar sem jih kdaj jedla. Zato sem naslednjič, ko sem videla teto Cvetko, pohvalila njeno delo in se ji zahvalila za odlične lešnike. Po tihem sem upala, da bodo lešniki še kdaj prišli do babice.…