Mislila sem, da se dogaja gasilska intervencija, a v resnici je bilo čisto nekaj drugega

Bila je pozna jesen in že pozen večer, ko se je zgodila gasilska intervencija blizu mojega doma. Moram priznati, da me je prav prestrašilo, saj so hiše v naši vasi ena poleg druge, in če bi bil resen požar, sem se večkrat vprašala, kako bi potekala. Iskreno sem upala, da ne bom ta dan doživela odgovora na to vprašanje, saj je v moji domišljiji to videti kakor konec sveta.

 

Bil je običajen dan in običajen večer, ko sem ob skodelici čaja, gledala svojo najljubšo nadaljevanko in se počasi odpravljala spat. Kar naenkrat pa sem slišala sirene, skoz okno videla luči žal nisem, videla daleč, ker je bilo vse megleno. Iz sekunde se je miren večer previl v celo zmedo, saj je bila gasilska intervencija zelo glasna. Slišali so se glasovi gasilcev, glasno ropotanje gasilskih avtomobilov, pritisk vode iz gasilskih cevi in še bi lahko naštevala. Zvenelo in od daleč je videlo kakor sodni dan. Temperatura zunaj je bila izjemno neprijazna in zelo žal mi je postalo za ljudi, ki to doživljajo. Žal je vse gasilska intervencija potekala ravno toliko daleč, da nisem popolnoma nič videla, nekako pa tudi nisem želela izpasti kakor vaški radovednež, ki mora vse vedeti. Zato sem le od daleč opazovala, kolikor sem uspela. Celotna gasilska intervencija je trajala približno pol ure in potem je vse skupaj počasi poniknilo. Slišali so se le še glasovi v ozadju in to je bilo to. Čez nekaj časa sem slišala, da so se gasilski avtomobili odpeljali in nastala je ponovna tišina, kar mi je bilo malo čudno.

No, nato pa me je vseeno poklicala soseda. In med pogovorom sem si zaželela, da bi bila vaški radovednež in odhitela pogledat, kaj se dogaja, namesto da bi me skrbelo brez potrebe. V resnici ni šlo bila gasilska intervencija, temveč gasilka vaja.…