Ko je prehlad na preži, da me ujame
Zanje čase se mi zdi, da me kar na vsak način želi ujeti prehlad, ampak se mu vedno zelo uspešno uprem. Upam, da bo tako tudi ostalo, saj me malce skrbi, da me bo en dan čisto povozil. Nisem ravno najbolje naspana zadnje čase in ne vem, koliko časa bo moje telo potrebovalo, da se navadi na takšen tempo. Res bi bilo dobro, da se mi urniki in tempo malce umiri, ampak ne kaže, da bo kaj kmalu tako.
Ker pa vem, da je prehlad, nekaj, kar te lahko zelo hitro ujame, ko fizično človek ni najbolje pri sebi, pa se seveda lahko zgodi ravno tisto, česar se najbolje branimo. Po svoje, če bo le prehlad, bo še dobro, ker vseeno lahko s tem bolj ali manj funkcioniram. Če bo pa kaj drugega, bolj trdovratnega pa ne bi bilo dobro, ker nimam ravno najboljšega interesa, da bi ležala en teden v postelji onesposobljena za delo, in še kaj.
Najbolje, da delam na tem, da se uredim tisto, kar i ta trenutek povzroča največji stres in si potem vzamem kakšen dan ali dva časa, da se spočijem, potem pa z bolj mirno glavo postavim svoje življenje nazaj v bolj organiziran red. In točno to upam, da se mi čim prej zgodi. Ali pa že, če mi prehlad, ne uide, da je čim bolj blag in čim hitreje mine.
Še dobro, da delam od doma in nimam veliko stika z ljudmi, ki bi lahko imeli takšne in drugačne viruse. Če ne drugega se vsaj od koga drugega ne morem nalesti česa neprijetnega. Ko je človek fizično šibak, ga imajo virusi še najraje in je res bolje, da nimamo takrat veliko stikov s potencialnimi okužbami. Še dobro, da vsaj lahko uživam veliko vitamin c, ker jih imam in se vsaj s tem lahko malce bolj zavarujem, da me prehlad ne obišče. …